26. oktobra se je Vinica prebudila v še eno jesensko megleno jutro. Naš prvotni plan, pohod v smeri proti Sinjemu Vrhu, je tako padel v vodo. Zaradi varnosti smo jo mahnili kar na Žeželj. Sprehod po meglenem jesenskem gozdu je bil za vse nas kljub vsemu prijetno in zanimivo doživetje. Prepevali smo naše najljubše pesmi, opazovali odpadlo jesensko listje in razmišljali kateremu drevesu pripada, nabrali smo celo nekaj kostanja in se upehani ter zardelih lic znašli na vrhu Žežlja. Z veseljem smo se lotili malice, se poigrali z žogo in ostalimi športnimi pripomočki, ki smo jih vzeli s seboj. Pot nazaj je minila kot bi mignil in ravno, ko se je skozi meglo nasmehnilo sonce, smo se prijetno utrujeni vrnili v šolo.

Dostopnost