Zakaj imam rad/a svojo šolsko knjižnico
V slovenskem prostoru je tudi letos potekal projekt Mednarodni mesec šolskih knjižnic. Letošnje geslo poudarja pomen in vlogo šolskih knjižnic pri posamezniku kot skupnosti. Tudi na naši šoli smo se z velikim veseljem udeležili projekta ter spodbudili naše šolarje k razmišljanju in pogovoru o pomenu in vlogi knjižnic.
Mlajši učenci so poslušali pravljice, izdelovali kazalke, likovno ustvarjali, pisali spise in pesmi. Najbolj zanimivo in največji odziv pa je dobilo medgeneracijsko branje. Tako so devetošolci brali pravljice drugošolcem, osmošolci pa prvo- in tretješolcem. Vsi so bili polni pričakovanj. Odzivi na koncu pa presenetljivi. Z velikim zanimanjem so spraševali, kdaj bomo zopet ponovili tak dogodek. Svoje misli so starejši učenci ob bralni izkušnji zlili na papir.
Nekaj misli učencev:
»Bilo je kul. Knjiga je bila poučna in primerna. Otroci so me poslušali in med branjem tudi razmišljali. Tole bi moralo biti večkrat.«
»Bilo mi je lepo, ko sem bral mlajšim. Lepo je poslušal ter kasneje obnovil pravljico. Mali Nik je zbrano poslušal.«
»Bralna izkušnja je bila zanimiva. Všeč mi je bilo to, da nisem bral sam sebi.«
»Bral sem Klari. Bila je zelo navdušena nad knjigo in zgodbo. Zelo pridno je poslušala.«
»Brala sem knjigo Plahi zmaj. Ko sem brala, me je poslušal in bilo je zelo prijetno. Ves čas je bil tiho in poslušal ter gledal slike. Pravljica mu je bila všeč in na koncu sva jo prelistala še enkrat. Vprašala sem ga, kako bi se počutil na zmajevem mestu. Na koncu me je objel in rekel, da upa da mu bom še kdaj brala. Z veseljem bi še kdaj brala mlajšim bralcem.«
»V knjižnici mi je lepo, ker smo dobrodošli, ker se veliko naučimo. Tu so dobre knjige in iz njih dobimo veliko informacij, ki jih še nimamo. V knjižnici je mir, ki ga lahko izkoristimo za branje knjig in pisanje naloge.«
Dobrodošli v šolski knjižnici!
