V četrtek, 11. aprila 2019, smo se še zadnjič v tem šolskem letu srečali ljubitelji lepe besede. Na zadnjem srečanju smo prebirali poezijo slovenskih avtorjev – Otona Župančiča, Bine Štampe Žmavc, Neže Maurer, Nika Grafenauerja, Srečka Kosovela, Toneta Pavčka in drugih. Ugotovili smo, da premalo beremo poezijo in da ima ta pravzaprav res pozitiven in terapevtski učinek na človeka, kot ugotavljajo mnoge študije. Drug drugemu smo prebirali pesmi, ki so se nas dotaknile in nas nagovorile in bilo je izredno prijetno. Čas je (pre)prehitro minil in po uri in pol poezije smo se poslovili. Le vzemite v roko kakšno pesniško zbirko in preverite, ali naše ugotovitve resnično držijo.
TRAVICE
Komaj odplaknejo zimo,
travice rastejo više, visoko …
Zakaj?
Da me lahko pobožajo,
kadar grem mimo.
Neža Maurer
