OTROŠKI PARLAMENTI®² V ŠOLI

Petra Zega, strokovna sodelavka ZPMS in vodja programa Otroški parlamenti

V letošnjem šolskem letu 2024/25 vstopamo v 35. izvedbo programa Otroški parlamenti. Program se izvaja že od leta 1990 in je namenjen vzgoji in opolnomočenju otrok za aktivno državljanstvo ter jim nudi prostor za njihovo sodelovanje, udeležbo (=participacijo) v zadevah, ki se jih tičejo in so zanje pomembne. Pravica do sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na posameznikovo življenje, je ena izmed temeljnih človekovih in s tem tudi otrokovih pravic. Zagotovljena je tudi v 12. členu Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela večina držav sveta. Skupaj z zaščito otrok in zadovoljitvijo njihovih osnovnih potreb, je participacija eno izmed treh načel, na katerih temelji Konvencija. 12. člen pravi:

»…države pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo…«.

Participacija otrok pomeni njihovo aktivno sodelovanje, vključenost, udeležbo na vseh ravneh in povsod tam, kjer se sprejemajo odločitve, ki

 zadevajo tudi njih. To pa je tako v družini, kakor tudi v šoli, kraju kjer živijo, v mladinskih in drugih organizacijah ter drugje. Odrasli pa imamo obveznost, da pri vseh odločitvah, ki zadevajo otroke, povprašamo njih, pridobimo njihova mnenja in predloge ter jih pri sprejemanju odločitev upoštevamo v največji možni meri. Čeprav Konvencija otrokom daje možnost za podajanje mnenj, otroci pogosto čutijo, da jih odrasli ne jemljejo resno in jih ne slišijo.

Otroci so na 34. nacionalnem Otroškem parlamentu (april 2024) med sedmimi predlogi izbrali temo

»Šolski sistem«. Ta izbor odraža, kaj jih najbolj skrbi, o čem želijo razpravljati in katere spremembe si želijo. Gre za pomembno temo, ne samo zanje, temveč tudi za nas odrasle, saj se nahajamo v obdobju uvajanja sprememb v šolski sistem.

Temo »Šolski sistem« bomo obravnavali dve šolski leti, torej v tem in prihodnjem šolskem letu 2025/2026. V prvem letu se bomo predvsem osredotočili na spoznavanje s temo, razprave ter oblikovanje zaključkov in predlogov za izboljšave. Drugo leto pa bo bolj usmerjeno v izvedbo, kjer bomo preučili, kaj je dejansko mogoče uresničiti in kako lahko dosežemo pozitivne spremembe – tako na šolski, lokalni kot tudi na nacionalni ravni. Realizacijo načrtujte skupaj z učenci in jih aktivno vključite v celoten proces.

Naslovna tema je široka, zato smo se tudi tokrat odločili za 4 ožje podteme, ki so:

• Odnosi in sodelovanje (učenec – učenec, učenec – učitelj, učitelj/šola – starš; komunikacija spoštovanje, razumevanje, zaupanje, ) Dobri odnosi in sodelovanje prispevajo k pozitivnemu učnemu okolju in spodbujajo osebni ter profesionalni razvoj.
• Učne vsebine in šola za življenje (teorija, praksa, raznolikost, prilagodljivost, medpredmetno povezovanje in povezovanje z realnim življenjem, praktične spretnosti, ) Šola za življenje se osredotoča na pripravo učencev na resnično življenje in njihove prihodnje izzive.
• Metode in načini učenja/poučevanja (različni pristopi: projekti, skupinsko delo, simulacije, igre, eksperimentiranje; inovativnost; učenje učenja, )
• Vrednote in odgovornost (poštenost, pravičnost, empatija, skrb za lastno učenje, spoštovanje pravil in norm, aktivno sodelovanje, itd.). Spodbujanje vrednot pomaga pri osebnostnem razvoju učencev, pripravi na odgovorno državljanstvo in ustvarjanju pozitivnih družbenih Vrednote imajo ključno vlogo pri oblikovanju pozitivnega učnega okolja.